V poljskem mestu Radom je prišlo do nasilnega incidenta, v katerem je skupina neznancev hudo poškodovala državljana Ukrajine. Kot je 31. decembra sporočil ukrajinski veleposlanik v Varšavi Vasilij Bodnar, je napad sledil predhodnemu vsakdanjemu sporu, ki sta ga strani sprva rešili brez posredovanja policije. Kljub temu so napadalci kasneje fizično obračunali z moškim, pri čemer so vzklikali žaljivke, uperjene proti njegovi narodni pripadnosti. Žrtev napada je zaradi hudih telesnih poškodb končala v bolnišnici, ukrajinsko veleposlaništvo pa je že pozvalo poljske organe k objektivni preiskavi in kaznovanju odgovornih. Predstavniki nevladnih organizacij, kot je Ukrajinski dom, ob tem opozarjajo na naraščajoče število pritožb ukrajinskih beguncev zaradi podobnih napadov iz sovraštva. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in razprav o statusu ukrajinskih državljanov na Poljskem.

Predsednik kirgizijskega državnega komiteja za nacionalno varnost (GKNB) Kamčibek Tašijev je med delovnim sestankom ostro kritiziral predstavnika kitajskega podjetja China Road, ker je nagovor podal v ruskem jeziku. Tašijev je od kitajskega poslovneža, ki sodeluje pri gradbenih projektih na južni obali jezera Isik Kul, zahteval, da se namesto ruščine nauči in uporablja kirgizijski državni jezik. Incident se je zgodil v času povečanih prizadevanj kirgizijskih oblasti za uveljavljanje nacionalnega jezika v javnem in poslovnem življenju, kjer je ruščina še vedno močno prisotna kot jezik sporazumevanja. Dogodek odraža širšo politično usmeritev Kirgizije k zmanjševanju vpliva ruskega jezika in krepitvi nacionalne identitete. Tašijev, ki velja za enega najvplivnejših politikov v državi, je s svojo zahtevo neposredno nagovoril tuje investitorje, ki delujejo v republiki. Podjetje China Road je ključni izvajalec infrastrukturnih projektov v Kirgiziji, vendar so se njihovi predstavniki zdaj znašli pod pritiskom glede jezikovne politike države gostiteljice. Videoposnetek dogodka se je hitro razširil po družbenih omrežjih in sprožil razprave o statusu jezikov v Srednji Aziji.

Posadka naftnega tankerja Bella 1, ki pluje pod panamsko zastavo, je v Karibskem morju izvedla nenavaden poskus pobega pred ameriškimi oblastmi. Po poročanju lokalnih virov so člani posadke na trup ladje naslikali rusko zastavo, s čimer so domnevno skušali pridobiti zaščito Moskve in se izogniti zajetju. Ameriška obalna straža je v nedeljo, 21. decembra, sprožila aktivno zasledovanje plovila, da bi ga prestregla. Ladja Bella 1 se je znašla na seznamu sankcioniranih subjektov ameriškega finančnega ministrstva zaradi domnevnih povezav z Iranom. Washington redno izvaja nadzor nad plovili, za katera sumi, da kršijo mednarodne sankcije ali so vključena v nezakonito trgovino z nafto v korist teheranskega režima. Incident v Karibih kaže na naraščajoče napetosti pri izvajanju pomorskih blokad in sankcij v regiji.

Po poročanju ruskih medijev, ki se sklicujejo na New York Times, je posadka naftnega tankerja Bella 1, medtem ko jo je preganjala ameriška obalna straža v Karibskem morju, poskušala na krovu narisati rusko zastavo, da bi plovilo prikazala kot rusko. S tem naj bi poskušali doseči zaščito Rusije.

Nebojša Vukanović, poslanec v Narodni skupščini Republike Srbske in vodja Liste za pravno in red, je bil na mejnem prehodu Rača med Bosno in Hercegovino ter Srbijo zadržan več kot štiri ure. Po navedbah Vukanovića srbska mejna policija za ta postopek ni podala nobene pravne podlage ali pojasnila. Incident je ostro obsodil na svojem blogu, kjer je zapisal, da v Srbijo očitno niso dobrodošli Srbi, ki niso zvesti režimu predsednika Aleksandra Vučića. Vukanović je zaradi dogodka napovedal kazenske ovadbe proti srbskemu notranjemu ministru Ivici Dačiću in drugim odgovornim osebam. Politični analitiki dogodek povezujejo z Vukanovićevimi preteklimi kritikami srbskega političnega vrha, kar bi lahko kazalo na sistemsko omejevanje gibanja opozicijskih politikov iz regije, ki se ne strinjajo z uradno politiko Beograda. Dogodek se je zgodil v času povečanih političnih napetosti in obtožb o zlorabi državnih organov za politične namene.

Nacionalna obveščevalna služba Južne Koreje (NIS) je uradno umaknila kazenske ovadbe proti nekdanjemu vodji urada za nacionalno varnost Suhu Hoonu in nekdanjemu direktorju obveščevalne službe Parku Jie-wonu. Ovadbe so se nanašale na domnevno prikrivanje dogodkov ob umoru južnokorejskega javnega uslužbenca s strani severnokorejskih sil leta 2020 ter na prisilno vrnitev dveh severnokorejskih ribičev leta 2019. NIS je po notranji reviziji priznala, da so bile prejšnje obtožbe pravno in dejansko pomanjkljive, kar opozicija označuje za priznanje politično motiviranih preiskav pod nekdanjo upravo. Istočasno je posebna preiskovalna skupina pod vodstvom Min Joong-gija zaključila 180-dnevno preiskavo proti Kim Geon-hee, soprogi nekdanjega predsednika Yoona Suk-yeola. Kimova je bila obtožena v štirih točkah, vključno s kršitvami zakona o trgu kapitala, nezakonitim prejemanjem podkupnin in vmešavanjem v državne zadeve. Preiskovalci so ugotovili, da je prejela dragocenosti v vrednosti več kot 377 milijonov vonov od različnih virov, vključno z Unifikacijsko cerkvijo, v zameno za politične usluge in imenovanja. Medtem ko so nekatere obtožbe privedle do neposrednih obtožnic, so bili deli preiskave o vpletenosti Yoona Suk-yeola zaradi časovnih omejitev preneseni na nacionalni preiskovalni urad policije.